V decembru so nas, prvošolce, obiskali škratje Dolgobradci. Eden izmed njih, škrat Prahec, nam je dal prav posebno nalogo, da se v predprazničnem tednu učenci vseh treh razredov bolje spoznamo in postanemo med seboj bolj povezani. Vsak dan smo druženju namenili eno oziroma dve šolski uri. Ta čas nam je minil kot blisk. Teden smo začeli z glasbo. Obiskal nas je sošolčev oče, kantavtor Luka Gluvić. Predstavil nam je svojo električno kitaro in nekaj pesmi, nato pa smo skupaj prepevali. Naš glas je prav gotovo odmeval v sosednjo vas. Drugi dan smo namenili ustvarjanju. Spoznali smo različne tehnike kiparjenja iz papirja. Skupinske izdelke smo razstavili na šolskem hodniku, da si jih lahko ogledajo čisto vsi. Tretji dan smo odšli v mesto koledovat. Meščane Grosupljega smo prijetno presenetili z voščilom na ulici. Med potjo smo delili dobro voljo, voščilnice, pujske za srečo, koledarčke in prav vsak, ki nas je srečal, je odšel naprej z nasmehom na obrazu. Obiskali smo tudi policijske delavce, vrtec Kekec, občino in šolo na Tovarniški ulici ter vsem zapeli pesmi, ki smo se jih naučili v šoli. Prijazna knjižničarka, ga. Sabina Vidmar, nam je pripravila zanimivo pravljico o ježku in mi smo ji pri pripovedovanju pomagali. Naslednji dan smo komaj čakali zabavno uro športa v telovadnici. Tekmovalne štafetne igre so nas nasmejale in razgibale. V četrtek smo si vsi skupaj ogledali risanko o Zverjascu, v petek pa si vzeli več časa za igranje, ples in zabavo.

Imeli smo se lepo in hvaležni smo škratom Dolgobradcem za vse naloge, ki smo jih morali narediti. Priznati moramo, da so bile zelo zanimive in zabavne. Poleg tega pa so nam škrat Prahec in njegovi prijatelji še kakšno ušpičili. V garderobi so nam razmetali čevlje, pod klopmi raztresli smeti, v zvezkih obračali črke in številke …, pa še kaj bi se našlo. Prav nič nismo bili jezni nanje. Vsak dan smo komaj čakali njihovih novih nalog in sporočil.

Prispevek in foto: učiteljice 1. razredov 

 

Oznake: , , ,