V sredo, 13. 11. 2024, smo se tretješolci PŠ Žalna odpravili z avtobusom v Ljubljano. Izjemno smo se veselili obiska Slovenskega šolskega muzeja, saj smo se na dogodek pripravljali že v šoli. Vedeli smo, da bomo v muzeju začutili utrip zgodovine in življenje šolarjev nekoč.

V muzeju smo se okrepčali s šolsko malico. Nato smo si ogledali vodeno stalno razstavo o razvoju šolstva, od prazgodovine do danes. Razstava nas je presenetila, saj je bila postavljena v obliki dolge črne table. To ni bila navadna šolska tabla, ampak smo iz nje, kot pri čudežni omarici, odpirali lopute, vrata in predale, ki so nas pripeljali do številnih podatkov. Predstavljeni so nam bili osnovni materiali, pripomočki in pomembne osebe pri razvoju pisanja in šolstva skozi zgodovino na Slovenskem. Z zanimanjem smo opazovali igrače po posameznih zgodovinskih obdobjih, s katerimi so se igrali otroci v takratnih časih.

V drugem delu obiska smo v stari učilnici, opremljeni z muzejskimi predmeti, pod strogim očesom gospoda učenika in oblečeni v oblačila tistega časa, sodelovali pri pouku, kakršnega so obiskovali naši pradedki in prababice. Poskusili smo odigrati učno uro nedeljske šole. V stari učilnici smo spoznali in uporabljali šolske potrebščine iz preteklih dni, sedeli z rokami na hrbtu in vstali, ko smo odgovarjali na vprašanje gospoda učenika. Namesto pregledovanja domače naloge, nam je gospod učenik pregledal čistost naših rok. Bil je strog in ves čas je hodil z leskovko palico v rokah, zato si nismo dovoliti klepetati. Bili smo vzorni učenci, drugače bi klečali v kotu na koruzi, sedeli na oslovski klopi ali celo domov nesli lesenega osla.

Verjamemo, da se bomo tega dneva spominjali še dolgo. Ob dogodku smo zapisali svoja doživetja:

Meni je bila všeč učna ura in da sem si ogledal stare stvari, igrače, stara pisala in table. (Žiga)

Imeli smo 1 uro strogega pouka. Ogledali smo si razstavo. Ugotovili smo, da je Marija Terezija tista gospa, ki je imela 16 otrok in je zahtevala, da vsi otroci obiskujemo šolo. Ubogali so jo čez 100 let. (Isabela)

Prvič sem videla starinske igrače. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo šli v starinsko šolo. (Jerneja)

Imeli smo se lepo in zabavno. Srečala sem babičinega bratranca, ki dela v muzeju. (Brina)

Všeč mi je bilo, ko sem se oblekel telovnik in bil na strogi učni uri. (Patrik)

Najbolj všeč mi je bila učna ura. Zelo čudno mi je bilo, ko nam je gospod učenik prepovedal nositi uhane. (Kaja)

Prispevek: učenci in učenke 3. a Ž z učiteljico Ano Potokar Blatnik

Fotografije: Saša Helbel Žižmund

Oznake: PŠ Žalna, Slovenski šolski muzej, Utrip