Mesec december je čas prazničnih želja, čas nestrpnega pričakovanja daril, čas zabavnih druženj, čas pisanja in izrekanja voščil, čas kreativnega okraševanja, čas vabil k praznovanju … in še bi lahko naštevali. Za nas, prvošolce, je bil čas prednovoletnega meseca zagotovo ustvarjalen, zanimiv in zabaven.

Že v začetku prazničnega meseca smo se začeli pripravljati na šolski bazar. Učenci smo iz odpadnega materiala ustvarili kar nekaj zanimivih izdelkov. Izdelali in okrasili smo košarice iz tetrapak embalaže, v katere smo dali piškote, ki smo jih spekli v šolski kuhinji. Oblikovali smo voščilnice in razne okraske, katere so učenci višjih razredov prodajali na novoletnem bazarju. Bazar smo po končanih delavnicah skupaj s starši obiskali tudi sami in tako prispevali kakšen evro za šolski sklad. Bilo nam je lepo z mamicami in očki, saj so si vzeli čas in se družili z nami.

Drugi teden v decembru smo pisali pismo Božičku. Otroške želje so bile, da bi zapadel sneg, da bi bili več s starši, da bi se v šoli veliko naučili, da ne bi pokali s petardami, da bi … Za pomoč pri pisanju pisma smo poprosili petošolce, sami pa smo prispevali slikovni del. Pismo smo nato odnesli k poštarju Pavliju na Božičkov poštni avtobus. In ne boste verjeli, želja o snegu se nam je uresničila že naslednji dan. Šolsko delo nam je v tem tednu popestril še ogled lutkovnega muzikala v ljubljanskem lutkovnem gledališču. Med potepanjem po glavnem mestu smo začutili utrip praznično okrašene Ljubljane.

Nismo pa pozabili na dobra dela, saj smo se naučili, da lahko osrečimo sebe, če osrečimo druge. Obiskali smo starejše v Domu starejših občanov Grosuplje in jim s petjem in voščili prinesli kanček prednovoletnega veselja ter jim tako popestrili njihov vsak dan. Med koledovanjem po našem mestu smo pričarali na obraz marsikateri nasmeh, začudenje in hvaležnost, vmes pa se ustavili še v županovi pisarni.

Manjkalo ni plesa, petja, poslušanja glasbe in zabave med odmori. Tudi obisk slovenske pevke Lee Sirk nam je dopolnil predpraznično vzdušje. V šolski telovadnici smo zapeli in zaplesali z njo.

Cel december pa so nam skrivnostno sledili škratje. Dobri, nagajivi, sladkosnedni, poredni, smejoči, radoživi … so nam dajali naloge, nas nasmejali, nam kaj ušpičili, nas razveselili, včasih tudi prestrašili, začudili ali celo razjezili. Znali so se nam opravičiti, zato jim tudi nismo zamerili. Škratje so pač takšni.

Prav takšno leto,  kot smo imeli mi december, želimo vam. Ali, če ga primerjamo s prvošolcem zelo ljubim junakom Kekcem. Naj bo leto navihano kot Kekec, poskočno kot Brincelj, modro kot Kosobrin, pogumnejše od Rožleta, da bi spregledali kot Mojca in se zavedali, da je svet poln rožic tete Pehte. Srečno 2020.

Prispevek pripravile in fotografirale: Učiteljice 1. razredov

Oznake: DE Adamičeva, Utrip, Veseli december