V soboto, 21. 1. 2023,  smo s planinskim krožkom odšli na Mestni vrh. Najprej smo se z vlakom odpeljali v Kočevje. Na vlaku je čas hitro mineval, ker smo se igrali različne igre. Z nami je bila tudi psička Bella (da boste vedeli – ime se izgovori s širokim e). Pot se je začela v mestu, nato smo nadaljevali po gozdni Grajski  poti. Z Bello smo se igrale igro ulovi, prinesi, spusti (po človeškem mnenju je to »igra samo za pse«). Bilo je zelo mrzlo in veliko snega, zato smo morali paziti, da ne zaidemo ali Gremo v tri krasne! Vzpenjajoča se pot je bila zelo mučna, a hkrati zabavna. Vmes nas je dvakrat zajel snežni vihar, takrat smo se počutili kot v Beli pasti (mimogrede – to je knjiga, ki jo morate nujno prebrati, če je še niste). Moramo pa omeniti stari grad Fridrihštajn, #ruševina, v katerem sta živela Veronika in Friderik. Grad je bil v 15. stoletju že porušen. Po Frideriku se imenuje tudi ta grad (več podatkov o tem lahko najdete na spletu ali pri šolski knjižničarki). Pot nas je vodila strmo navzdol, nato pa smo odšli na Mestni vrh, kjer smo se podpisali v knjižico pridnih. Žig v obliki trikotnika se nam je zasvetil tudi na čelu. Šli smo na razgledno točko, kjer smo naredili skupinsko sliko in pojedli čokolado z zlatimi lešniki. Po tem smo tekli navzdol do koče, ki je bila naš cilj. V koči smo jedli palačinke in sendviče, igrali namizne igre in si čas krajšali z igranjem na kitaro. Ko smo bili v koči, je začelo snežiti, zato je za trenutek zmanjkalo elektrike. Siti in spočiti smo se počasi odpravili v dolino. Učiteljica Petra Skočir (mentorica planinskega krožka) je bila na srečo zelo dobro pripravljena in nam je posodila opremo. Pot navzdol je bila zelo zabavna, ker smo se metali v sneg in delali angelčke. V Kočevju smo se ustavili v zelo »fensi« kavarni, kjer smo razvajali svoje brbončice s samimi dobrotami. Dan se je zaključil z vožnjo z vlakom, kjer smo se tako smejali, da nas je zaradi tega bolela trebušna prepona. Na grosupeljski postaji smo se poslovili in odšli domov.

Pohod je bil super, zakon in kul!

Besedilo: Hana Bončina, Tisa Mihelič in Manja Viršek Ravbar
Fotografije: Franc Štibernik

 

Oznake: , , , , ,