Ko smo v ponedeljek, 14. septembra 2020, izpred šole krenili na pot, smo vedeli le, da je CŠOD Trilobit tam nekje “v rovtah” (Javorniški Rovt). Pri čemer je, seveda, “v rovtah” pomenilo: “O Bog pomagaj, to bo pa daleč od civilizacije, doooolgčas!” In res, od Jesenic naprej je bila cesta vse ožja, vse bolj strma, vse več prepadnih ovinkov, drama!
Srečno smo prispeli na cilj, nekoliko obotavljivo izstopili iz avtobusa, potem pa: Dom v zavetju gora, dehtečega smrekovega gozda, pred nami pa smaragdno jezero s kristalno čisto vodo! Nepopisna lepota! 45 grl v en glas: “Adijo, civilizacija in njene corona tegobe, mi ne gremo več nazaj! Tu je daleč najboljša možna “corona zaščita”!
Po namestitvi v sobe in kosilu smo se lotili dejavnosti na prostem. Sonce nas je grelo na vso moč, pljuča polna čistega gorskega zraka, mi pa najprej na plezalno steno, nato pa vesla v roke in na jezero. Veslali smo v dvojicah po smaragdnem jezeru, da so postrvi od veselja kar trumoma skakale iz vode in si nas ogledovale. Še posebej 3 hudo vnete junake, ki so kljub opozorilu, da ima voda komaj 7°C, skočili vanjo in si shladili razgrete glave. Je sploh treba povedati njihova imena?
Šmorn smo za večerjo zmazali v minuti. Nato pa v noč, na nočni pohod. Intenziven dan. Lep. Zaspali smo z nasmehom na ustih.
Prispevek pripravila Urban Ambrožič, 9. d in razredničarka 9. d
Oznake: 9. c, 9.d, CŠOD Trilobit, Naravoslovni tabor