Šola po meri petošolcev

april 2024
P	T	S	Č	P	S	N
1	2	3	4	5	6	7
8	9	10	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	27	28
29	30

Petošolci PŠ Št. Jurij so pri likovni umetnosti po skupinah naredili načrt šole, ki je bil izdelan na podlagi njihovih želja. Prinesli so material in ustvarjanje likovnih podob šole se je začelo. Svoje izdelke so predstavili v razredu. Učenci so bili polni idej. Tako imajo njihove šole posebna imena, pri fantih imajo predvsem veliko prostora za igranje nogometa, dekleta bi imela veliko knjižnico in prostor za umirjanje. Eni so bili bolj, drugi manj zadovoljni s svojim izdelkom. Pogovarjali smo se o sodelovanju, vztrajanju in o prispevku vsakega posameznika v skupnem delu.

Pri razredni uri pa je potekal tudi razgovor o aktualnih šolskih zadevah, ki jih zasledimo v javnosti, na družbenih omrežjih in z mnenji posameznikov, ki so kakor koli povezani s trenutnim šolskim sistemom. Petošolci so že pri likovni umetnosti pokazali, kakšno zunanjo podobo šole si želijo. Razredničarka pa jih je pozvala, da razmislijo tudi, kako bi potekal pouk po njihovih željah, kako si predstavljajo zanimivo, zaželeno in “kul” šolo.

Nekaj zanimivih misli učencev:

Naša šola mi je všeč. Mogoče bi lahko preuredili hodnik, da ne bi učenci tekali in se kam zaleteli. Pri športu ne bi imeli številčnih ocen. Pisalo bi, kaj zmoreš. Naša šola je super in drugega ne bi nič spremenila.

Najboljši pouk bi bil, če bi vsak dan imeli pet ur, nikoli šest. Ne maram naravoslovja in tehnologije, a vem, da moram znati tudi to. Domačih nalog ne bi imela nič, ker vsak zase poskrbi, da ponovi učno snov doma ali pa je ne ponovi. Jaz se potrudim.

Mislim, da bi lahko imeli šolo v vsaki malo večji vasi. Bilo bi bolje za okolje, ker bi vsi hodili peš in bilo bi manj otrok na šoli. Imeli bi neki mirni prostor, ki bi bil ves čas odprt. Ne mislim knjižnice, a bi ta prostor imel tudi knjige. Zdi se mi prav, da imamo ocenjevanja, a so preobsežna. Svet ni popoln, tega se zavedam. Lahko bi pa bil.

Obožujem našo “novo” šolo, ki smo jo same oblikovale. Urnik pa bi bil drugačen. Predvsem bi vsak dan imeli šport. Dodala bi kemijo, biologijo in predmet, kjer bi se učili le o eksotičnih živalih in rastlinah. In seveda, laboratorij ne bi manjkal.

Imel bi manj ur. Ko pridem domov, sem utrujen. Vsak dan bi imel dve uri športa in manj tujega jezika. Kako bo to na Tovarniški? Še več ur bomo imeli, me ne bo domov od utrujenosti. Kaj bo šele v devetem?

Naša šola mi je všeč, imela bi svoj računalnik in ne zvezkov, imela bi svojo omarico in vsak bi imel lahko svojo žival v šoli.

Domačo nalogo delam tudi do 40 min. Imamo čisto preveč ocenjevanj, vsak dan bi imeli pico za malico. Drugače je naša šola še kar v redu.

Na moji šoli bi bili “bleybladi” dobrodošli, ne bi imeli domače naloge, imeli bi veliko računalniško učilnico z video igrami.

V moji šoli bi imeli manjši učni načrt. Na šoli bi imeli bazen, več športa, krožek za “blejderje”. Ne bi imeli matematike, slovenščine, angleščine in glasbe. Vsak teden bi imeli nogometno tekmo.

Imel bi daljše odmore, disko sobo in vsako leto bi razglasili najboljše tri igralce “beyblada”.

Moja šola je lepa in vsi ljudje so prijazni. Želim si, da bi bila bolj v barvah in bi jo pobarvali učenci. Predlagam, da bi se vsi učenci, ki zapustijo to šolo, podpisali na eno veliko steno. Imela bi trampolin v telovadnici in bazen, in tako bi bila popolna šola.

V šoli se zabavamo in učimo. Imela bi drugačen urnik, več odmora in manj ocenjevanj.

Če bi jaz odločala o ocenjevanjih, bi vsak konec tedna pisali eno ocenjevanje iz določenega predmeta. Učenci pa bi dobili primerno oceno.

V razredu bi lahko tekli, imeli veliko brezplačnih igrač, ocenjevanja bi bila enkrat do dvakrat na mesec, imeli bi več tehniških dni.

Predstavljam si šolo z manj pisanja in več igranja.

Šolsko uniformo bi oblikovali učenci, stoli bi bili na koleščkih, imeli bi večje mize, omarice na kartico, zipline in trampolin park. Šola bi bila na hribu in bila bi vijoličasta.

Imeli bi učilnice brez gravitacije in vsi bi lebdeli, to bi bilo zabavno. Tudi učiteljice bi lebdele. Omarice bi odprli s skeniranjem očesa. Table ne bi lebdele, bile bi hologramske in pritrjene na veliko peno. Tudi zidovi bi bili penasti.

Najbolj si želim šport ob sredah, ko imamo šest ur. Predlagam, da bi imeli na hodniku fontano. Imel bi še nekaj toboganov na igrišču, sicer pa je naša šola v redu.

Na koncu smo ugotovili, da bi dekleta v idealni šoli v očeh dečkov trpela in obratno. In tudi, da je naša šola drugače v redu in da jo radi obiskujemo.