Voda mi predstavlja moč …

Nina Mozetič, profesorica športne vzgoje iz Nove Gorice, se je nekoč ukvarjala s slalomom na divjih vodah. Sedaj je zaposlena kot učiteljica športa v CŠOD Soča v Tolminu, kjer vodi športne dejavnosti za učence. V prostem času se ukvarja z različnimi športi, bere in sprehaja pse. Rada uživa ob pitju kave. Med počitnicami pa najraje odide v hribe.

 

Zakaj ste se odločili za trenerko veslanja na divjih vodah?

Ko sem se po 20 letih odločila, da postavim veslo v kot in zaključim s kajakaško kariero, je bila vloga trenerja zadnja na mojem seznamu stvari, ki sem jih v tistem obdobju želela početi, saj me je vrhunski šport poleg vseh lepih trenutkov prikrajšal za marsikaj zanimivega, kar je spadalo na moj seznam stvari po zaključeni športni poti. Je pa bilo ravno v tistem obdobju veliko pomanjkanje strokovnega kadra  trenerjev v klubu in zato so me prosili, ali lahko prevzamem selekcijo mlajših. Delo mi je postalo kmalu všeč in zato sem tam ostala kar precej časa.

Koliko časa se s tem ukvarjate in kdaj ste začeli?

S trenerstvom sem se ukvarjala 4 leta, natančneje od leta 2012 do 2016. Pomanjkanje prostega časa zase ob dveh službah je bil glavni razlog, da sem prenehala s tem delom. Kot tekmovalka sem bila v tem športu 20 let, začela sem pri 8. letih.

Kdo vas je za to navdušil?

Za kajakaštvo me je navdušil oče. Dobra družba in rezultati so bili razlog, da sem vztrajala v tem športu 24 let (20 kot tekmovalka, 4 kot trenerka). Tudi sedaj se marsikdaj z veseljem usedem v čoln in se z njim podim po divji vodi.

Kako je potekal vaš vsakdanjik?

Skoraj vsa energija je bila usmerjena v šport, ki se mu je prilagodil tudi vsakdanjik. Bistvo je bilo opraviti 2 do 3 treninge dnevno, skrbeti za zdravo prehrano, vmesni počitek in dobro regeneracijo. Vesela pa sem bila, da sem kljub obdobju napornih treningov in velikega števila tekem ohranjala stik s šolo in zaključila fakulteto, kar mnogim športnikom ne uspe. Zaradi tega sem imela po zaključku kariere možnost tudi za druge zaposlitve, ne samo za trenersko delo.

Ste se udeleževali tudi tekmovanj? Kakšni so bili vaši dosežki?

Vsako leto sem se udeležila številnih tekem po celem svetu. Lahko bi rekla, da sem precej več časa preživela na tekmah kot doma. Moji dosežki so bili: 2. mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu in 3. na evropskem, dvakrat 1. mesto na mladinskem evropskem prvenstvu v ekipnih vožnjah, 3. mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala med članicami in 3. mesto na svetovnem članskem prvenstvu v ekipnih vožnjah, večkratni naslov državne prvakinje.

Se pri vašem športu nabere veliko kondicije?

V vsakem športu človek nabira kondicijo. V športnih panogah, kjer tekmovanja potekajo dlje časa, kot so maratonski tek, kolesarjenje, triatlon, se nabere več kondicije. Pri nas tekme potekajo dvakrat po 2 minuti, tako da je to nekakšna mešanice vzdržljivosti in moči. Pozitivna stvar tega športa je dobro razvit osrednji del telesa (hrbtne in trebušne muskulature), ki bi mu morali dajati športniki, pa tudi nešportniki prednost. Na žalost pa na to prepogosto pozabljamo in razvijamo moč samo v nogah in rokah, potem pa ima marsikdo težave s hrbtenico ali slabo držo.

Opišite kakšno zanimivo prigodo.

Marsikaj zanimivega se mi je v športu zgodilo. Od tega, da sem zamudila na start, da mi je veter odpihnil nov čoln z avtomobilske strehe, do tega, da sem v čolnu, ki sem ga pustila odloženega na tleh, našla kače, podgane in žabe, slednja se je z mano vozila tudi celo tekmo. Večer pred odhodom na svetovni pokal v Ameriko sem ugotovila, da moj potni list ni več veljaven, drugič pa sem ga v žepu hlač pred odhodom na drugo tekmo oprala. Še bi se dalo naštevati …

Kakšna je razlika med poučevanjem na CŠOD Soča, kjer ste zaposleni, in prejšnjim delom?

Razlika je velika. Kot trener delaš z otroki kar nekaj časa, to pomeni, da jih poznaš karakterno do potankosti (že vnaprej veš, kako se bo kdo odzval), v CŠOD-ju pa jih imaš v celem tednu samo enkrat ali dvakrat, tako da si je težko zapomniti že ime vsakega otroka v tako kratkem času. V športu jih poleg učenja še vzgajaš v smeri, da postanejo dobri ljudje, jim posreduješ različna športna znanja, da se bodo lahko kasneje vključili v marsikateri šport, in tistim najvztrajnejšim pomagaš postati čim boljši v svojem športu. Namen učenja v CŠOD-ju pa je otroke navdušiti za določeno športno panogo, da se bodo še kdaj v prihodnosti preizkusili v njej.

Kaj za vas pomeni voda?

Voda mi pomeni vir življenja in predstavlja moč. Vodo je treba – tako kot ostalo naravo – ohranjati in spoštovati. Proti njej vedno izgubiš, zato moraš upoštevati vse njene zakonitosti.

Je razlika, če se pelješ po onesnaženi vodi ali po čisti?

Velika. Že sam pogled nanjo, vonj, občutek drsenja čolna (v onesnaženi vodi je ta počasnejši), občutek varnosti (če ne vidiš dna zaradi onesnaženosti, se počutiš manj varnega) in seveda samega zdravja (marsikdaj ti pri veslanju po divji vodi ta pljuskne v usta; če je voda onesnažena, je večja verjetnost, da zboliš).

Kakšno je vaše mnenje o onesnaženju voda? Kako k izboljšanju čistosti vod pripomorete vi?

Onesnaževanje narave je v zadnjih letih preseglo vse meje. Če bi vsak posameznik poskrbel samo za to, da ne bi smetil in puščal odpadkov za sabo, bi s tem naredili ogromno. Tako kot drugod v naravi, tudi po vodi priplava marsikaj. Sicer je to zaradi rečnega toka manj vidno kot sicer, ampak vseeno se te odplake na koncu nekam zlijejo. Sama se redno udeležujem čistilnih akcij, ko s čolni očistimo reko in njene bregove, ampak vsakič me žalosti to, da sta v nekaj tednih reka in njena okolica spet taki, kot da ne bi naredili s čistilno akcijo praktično ničesar.

 

 

Intervju pripravila: Ula K., učenka 8. razreda

Fotografija: Walton, J. (2009). EMPICS/PA Images via Getty Images.

 

Oznake: , , , , , , ,

 

Več prispevkov iz ME Tovarniška